16.09.2022
POEZIJA
Tako pravi prazno listje.
Ujetnik površine. Grob dreves.
Velike korenine in storži v mesečini.
Na njih modra polja. Galeb velikan.
Bel duh in hladno morje. Tako pravijo.
Ko nad vodno pustinjo žari svetilnik
od prve k drugi čeri. S črto velike gravure.
Iz snopa oblaka in kamnov, ki slišijo
temna ozvezdja in kačje pastirje.
Tudi ladijski trup in osamljeno plimo,
ki je včasih oseka. Tako pravijo.
Da nastane križišče iz vodne gladine
na levi in desni bok ladje, na obrazu tistih,
ki se vkrcajo k zvezdam skozi mrtev kanal
in svet zaspi nad mizo kontinentov.
Luč ostaja prižgana.
Maha nam.
Tako pravijo aktualne novice.