"Umetnost je edini način, da pobegnemo, ne da bi zapustili dom." – Twyla Tharp

Südbahnhof Poesie s svojo postavitvijo knjige na Südbahnhof simbolizira literaturo kot marginaliziran medij v urbanem okolju, kjer prevladujejo prekarno delo, migracije in preprodaja na črnem trgu. Knjiga v tem kontekstu postane nenavaden, celo moteč objekt – nekaj, kar ne pripada temu prostoru, čeprav bi lahko bilo pomembno sredstvo za izobraževanje in vključevanje v marginaliziranih okoljih.

Knjiga kot simbol nevarnosti in stigme: Knjiga, postavljena v telefonsko govorilnico in obdana z zaščitnim trakom se spremeni v neobičajen in moteč objekt. V prostoru, kjer so prioritete usmerjene v preživetje, delo na črnem trgu in reševanje osnovnih življenjskih potreb, izpade kot tujek. Namesto vira znanja in priložnosti postane simbol nečesa, kar je morda celo nevarno ali neuporabno. Zaščitni trak poudarja njen odtujeni status in jo izpostavi kot potencialno grožnjo ali redkost, ki terja previdnost. S tem ustvarja subtilno ironijo – tisto, kar bi lahko prispevalo k izobraževanju in integraciji, je v tem okolju razumljeno kot nezaželen element.

Interakcija med policijo in literaturo: Dogodek, ko je policija zaradi suma terorizma prekinila akcijo, nato pa dovolila nadaljevanje projekta, izpostavlja moč knjige kot objekta, ki je prepoznana kot nekaj, kar lahko sproži nesporazum, napetosti, celo strah. Vendar pa ravno tovrstna "grožnja" postane ironično opozorilo, da ima literatura moč preobraziti družbo, tudi tam, kjer je navidezno nepomembna.

Knjiga kot redka najdba: Knjiga je v tem okolju postavljena kot dragocen, skoraj arheološki artefakt, ki ga je treba obravnavati z distanco. To simbolno kaže na pomanjkanje dostopa do izobraževalnih virov in s tem tudi na globlje socialne izzive, s katerimi se soočajo prišleki.

AVTORJA IDEJE | Theodor Illek & Glorjana Veber | AVTORICA KONCEPTA | Glorjana Veber