neskoncnost

Language frequencies

kosarica

0

28.09.2009

1 min

Smrt in rojstvo poezije

Performans predstavlja smrt in ponovno rojstvo poezije. Karikira in se hkrati sprašuje o družbeno-umetniškem mestu pesnika v 21. stoletju: o njegovem molku, ujetosti v sistem, v samega sebe, besedo, strast.

Po predvajanju videa Stop poezija iz ozadja stopijo pesniki, ki se pomešajo med množico zatemnjene dvorane tako, da jo razdelijo na štiri točke. Izvedejo simultano branje poezije v češkem, hrvaškem, slovenskem in angleškem jeziku. Po štirih izmenjavah pesniškega branja na vseh točkah, pesniki zapustijo publiko – na odru jih dva asistenta zavijeta v črno folijo in jim čez glave povezneta kapuce. V ozadju se predvaja posnetek utripa srca, ki zamrzne v ravno črto, ko so vsi umetniki zaviti ("mrtvi"). Po osvoboditvi iz folije se EKG posnetek ponovno vklopi in avtorji zaključijo nastop s simultanim branjem poezije v slovenskem jeziku.

S performansom in spremljajočim videom Stop poezija se je Aggressive Theatre odzval povabilu v Berlin, da otvori festival slem poezije, na katerem se je predstavilo več kot 200 umetnikov iz dvajsetih evropskih držav. Poleg Aggressive Theatra so berlinski festival otvorili še La tribut du verbe (Francija), Großraumdichten (Nemčija), Weronika Lewandowska feat. plan.kton and vj fx (Poljska) in Margento (Romunija).

"Že ko se je začenjala predstava, je zasmrdelo po Murphyju – zavrteli so napačen posnetek. Po nekaj krohotih iz publike, smo končno dočakali pravega in stopili na ustrezne položaje. Od napenjanja, ko sem hotel spraviti iz sebe konkreten in slišen glas, me je pričelo stiskati v želodcu. Bolečina, utrujenost od dolge poti in globoko vibriranje iz moje trebušne prepone, so me privedli v nekakšen trans, da se je prostor okrog mene ukrivil in sem se nenadoma le iztrgal iz plastične folije in zapustil oder. In naslednji trans – Weronika Lewandowska." Grega Matjašič

"Vse, kar se je dogajalo v Berlinu nekaj dni pred njim in ves čas od takrat naprej, je posebna zgodba." Anjuša Belehar

"Pred nastopom smo imeli večerjo. Pojedla sem nekaj riža, zvrnila nekaj požirkov kislega vina – nisem poslušala, ko so mi kolegi odsvetovali to kombinacijo. Že na prvi točki branja je postala slabost neznosna. Lovila sem sliko in noge, zaprla usta in zapustila svoje mesto skozi stranski izhod, kot da je to del našega programa, in se olajšala. Kasneje so mi kolegi iz publike povedali, da so mislili, da je to del eksperimenta." Glorjana Veber