"Umetnost naj tolaži vznemirjene in vznemirja tiste, ki so ležerni." – Cesar A. Cruz
Pesniška instalacija na subtilen, a hkrati zelo direkten način vstopa v vsakdanje urbano okolje. Njen glavni cilj je vzpostaviti trajno interakcijo z mimoidočimi, zato je bila izbrana strateška lokacija – pred ljubljansko Mestno hišo, križišče, kjer se vsakodnevno giblje veliko ljudi.
V središču instalacije je stekleno korito, napolnjeno z zemljo, ki vzbuja radovednost in pričakovanje pri opazovalcih. Naravna asociacija z zemljo kot elementom rasti spodbuja gledalce, da spremljajo razvoj. Ko rastline začnejo vznikati, se postopoma razkriva verz pesnika Daneta Zajca: "Dež groze pada na moje oči," ki ima močan emocionalni naboj in postane del kolektivne zavesti mimoidočih. Instalacija naslavlja pomembna vprašanja – na primer, kako lahko umetnost subtilno vstopa v javni prostor in ga transformira.
Proces rasti, ki počasi razkrije verz, opozarja na koncept minevanja časa in neizogibnega preoblikovanja našega okolja in naših zaznav skozi umetnost. Zajčeve besede, ki se razkrivajo skozi naravni proces, ustvarjajo napetost med neškodljivim naravnim pojavom in težo njegove vsebine. Namen instalacije je ustvariti prostor za razmislek o trajnosti umetnosti, njeni sposobnosti, da se subtilno vriva v vsakdanje življenje, in o njeni zmožnosti, da preoblikuje percepcijo okolja in vključi gledalce v aktiven dialog z umetniškimi elementi, ki jih sprva niso niti opazili.
"Ideja, da bi v korito nasadil travo, ki bo zrasla v obliko verza, med nekaterimi člani Aggressive Theatra ni naletela na dovolj odobravanja. Pravzaprav je bila v začetku sprejeta z navdušenjem, potem pa smo začeli zadevo razčlenjevati: od osnovne vizije je ostala samo kost, ki je bila precej pusta. Vmes se je pojavila ideja, da bi namesto korita zasejali kar cel hrib. Z bratom Miranom sva doma zavarila konstrukcijo, jo obdala s steklenimi stenami in pobarvala. Z Glorjano, ki je želela na lastne oči videti, če bo iz škatle pravi čas sploh kaj pognalo, sva jo zatem pripeljala v Ljubljano. Verz pa je rasel in se bohotil, groza Daneta Zajca je bila vse večja in večje so bile njegove oči. Ko na akcijo gledam sedaj, ne da bi kalkuliral s časom, denarjem in živci, je bila zelo lepa." Marko Kumer – Murč
"Dan postavitve instalacije: dovoljenja za koriščenje javnega prostora še vedno od nikoder. Dovolilnice za dovoz še manj. Murč in kolega kljub vsemu kreneta. Količki ob konstrukciji se podirajo. Avto z opremo mi odpelje pajek. Taksiji imajo zasedene linije. Bankomat ne dela. Bankomat ima vrsto. Bankomat je predaleč. Ampak na koncu se je kot vedno vse uredilo." Glorjana Veber
