"Slaba poezija prihaja iz najresničnejših čustev." – Oscar Wilde

Razen genialcev ima najbrž vsak ustvarjalec obdobja, pod katera se ne bi več podpisal, a je dobro, če na njih ne gleda z grenkobo, ampak z refleksijo, ki se zna pozabavati ob lastnih neumnostih. Pelinkovec je bil zato večer pisarij, ki navadno ostanejo v predalu. Redki uspejo spisati snop pesmi, vrednega kakšne elitne literarne nagrade, večina pa je že iz sebe izlila kaj boleče kičastega. Vsi smo že hoteli kdaj povedati nekaj resničnega o ljubezni, trpljenju, prijateljstvu, naravi človeškega bitja in ostalih velikih temah, a so se nam vzvišene misli na poti v artikulacijo zapletle v klišejske besede. Dnevniški zapisi, pesmi in druge pisarije iz zgodnjega najstništva ali pa iz včerajšnjega dne, ko smo mislili, da smo sezidali grad, ki se je ob treznem branju izkazal za razvalino.

V okviru Pelinkovca so trije gostje vsak večer predstavili svoje spodletelosti ali pa namerno poigravanje s patetiko. Nekateri od njih so si nadeli križ literarnega ustvarjanja, drugi pa so nastopili brez stigme 'literat'. Vsem je bilo skupno, da so predstavili bolj ali manj namerne 'felerje', ki bi sicer ostali ne slišani. Na enem mestu se je združevala kreativnost uveljavljenih in neuveljavljenih, kreativnost, ki je bila morda le vmesna točka do nečesa večjega in boljšega, trenutni preblisk ali pa le slepa ulica v ustvarjanju. Tako kot prepoznavanje dobrega, je pomembno tudi prepoznavanje slabega. In to je bila priložnost za vpogled v dejansko in literarno odraščanje gostov. Kot je rekel mojster Wilde, slaba poezija prihaja iz najresničnejših čustev in prav takšnim pisarijam so bili namenjeni večeri Pelinkovca.

Na prvem večeru pisarij so bili 5. novembra gostje: Peter Karba, Dijana Matković in Mitja Drab. S filigransko natančnim literarno-kritiškim vpogledom in s kot kirurški nož precizno samorefleksivno distanco so izpraševali svoja zgodnja dela.

Avtorji | Mladinska sekcija IRIU