Glorjana Veber

"Tisti, ki so na vrhu, pravijo: Vojne bodo preprečene, saj tisti, ki jih bodo hoteli, se bodo z njimi morali strinjati. Tisti, ki so na dnu, pravijo: Raje bi umrli, kot šli v vojno. In tako je vojna že zagotovljena." – Bertolt Brecht

Projekt Delavci na cesti izhaja iz temeljne kritike sodobnega kapitalističnega sistema, v katerem prevladuje regresivna ekonomija, ki povzroča vedno večjo depersonalizacijo in dehumanizacijo delavcev. Zaradi nenehnih gospodarsko-političnih pritiskov in pohlepa korporacij je delavska sila vse bolj ogrožena, saj se podjetja pod krinko racionalizacije stroškov zatekajo k množičnim odpuščanjem. Ime projekta je bilo uporabljeno v prenesenem pomenu: Delavci na cesti niso bili zgolj znak fizične prisotnosti na javnem prostoru, ampak simbol za delavce, ki so jih ekonomske sile sodobnega sistema "izpljunile" in dobesedno postavile na rob družbe. V tem procesu je delavec razčlovečen – iz ustvarjalca se spremeni v breme, strošek dela, ki ga je treba čim prej zmanjšati.

Osrednji koncept projekta je bil zasnovan kot opozorilo na to zaskrbljujočo prakso in opozarja na izgubo človeškega dostojanstva v sodobnem kapitalizmu. Vendar pa projekt ni izpostavljal zgolj tragične usode delavcev. Njegova kritika se je širila tudi na umetnike, zlasti pesnike, ki jih birokratski aparat in sistemska pravila vse bolj potiskajo v pozabo in jim onemogočajo svobodno ustvarjalnost. Pesniki, kot delavci intelekta, so prikazani kot še ena skupina, ki jo uničuje brezosebni sistem, saj jih ta sili v pragmatične, neustvarjalne vloge, ki uničujejo njihov umetniški duh.

Umetniki smo iz kartona in pene izdelali šablone človeških teles, jih položili na tla – cesto – in jih obrisali z belim pršilom, kar je ustvarilo kontrastne podobe, ki so evocirale silhuete mrtvih delavcev. Poezijo smo lepili na rešetke bližnje tovarne, kar je še dodatno poudarilo sporočilnost projekta. Izvedba je bila postavljena pred nekdanjo tovarno orožja Zbrojovka v Brnu, ki ima globoko zgodovinsko konotacijo. Zbrojovka, ustanovljena leta 1918, je med drugo svetovno vojno proizvajala orožje za tretji rajh, kar je zgodovinsko povezovalo proizvodnjo in smrt. Zadnji delavci so bili odpuščeni iz tovarne leta 2006, leto kasneje pa je bila tovarna prodana za 707 milijonov kron družbi J&T. Preobrazba tovarne iz kraja delovne moči v zapuščeno strukturo, ki je bila nazadnje prodana za komercialne namene, je le še dodatno poudarila ironijo in brezizhodnost položaja delavcev v sodobnem svetu.