RAZMIŠLJANJA

Predajanje nemškim jezerom, galerijam, naravi in obisk poletne rezidence Kandinskega, me je po mnogih letih ponovno zbližalo z njim. Oblika kroga, ki ga je navdihovala, je vendarle podobna kvantnim poljem. Tako kot kvantni delci tudi krogi ustvarjajo vizualno glasbo, ki odmeva s frekvencami, ki jih zaznavamo intuitivno in duhovno.

William Butler Yeats v svoji pesmi The Second Coming razmišlja o spirali kot o obliki zgodovine, Tudi Rainer Maria Rilke je o krogih govoril kot o simbolih človeške duše: "Krog je kot vsak od nas; omejen in hkrati odprt v neskončnost, hrepeni po preseganju lastnih meja in v tem najde svojo resnično svobodo."

Če se v tem duhu ozrem na slovensko politiko, slednja še vedno izkazuje izrazito pomanjkanje tovrstne duhovne osredotočenosti, saj se ukvarja predvsem z materialnimi in kratkoročnimi interesi. Ta usmerjenost odraža podcenjevanje pomena duhovnega razvoja za celostno napredovanje družbe.

Trenutni politični trendi nakazujejo razvoj v smeri t. i. "pop politike," ki se osredotoča na instantne rešitve in priljubljenost,

namesto na dolgoročne vizije, ki bi temeljile na etičnih in duhovnih vrednotah. Tak pristop ne le zanemarja trajnostne družbene cilje, temveč tudi prispeva k plitvosti političnega diskurza in oddaljevanju od pravega poslanstva politike, ki naj bi služila kot orodje za celovit razvoj družbe.

Zato se mi zdi še toliko bolj pomembna duhovna in kulturna dediščina očetov umetnosti, kot je bil Kandinski. Podobno kot Rudolf Steiner, ki je v svojih ezoteričnih naukih raziskoval povezave med duhovnimi svetovi in materialno realnostjo, je Kandinski v krogu videl simbol kozmičnega reda – zmožnost kroga, da presega meje znanega, pa je v njegovih delih služila kot sredstvo za doseganje višje stopnje zavesti in umetniškega izraza.

Morda bi se morala tudi slovenska politika zgledovati po tej zmožnosti preseganja meja in se poglobiti v iskanje trajnih vrednot. Ali lahko v politiki, podobno kot v umetnosti, krog postane simbol celovitosti?

Kako lahko politika, ki se danes pogosto ukvarja zgolj s površinskimi vprašanji, razvije globlji smisel za etične in duhovne razsežnosti, ki so ključne za resničen napredek?

Če želimo ustvariti družbo, ki ne bo zgolj preživljala, ampak tudi cvetela, bo morda nujno, da se politika znova usmeri proti temu višjemu cilju, kjer bodo krogi politike in umetnosti ponovno združeni v prizadevanju za skupno dobro.